Novi začetki in spremembe nam vsem, tako otrokom kot odraslim, predstavljajo določeno negotovost. Vsak začetek šolskega leta je velika sprememba, pa naj gre za ‘prvčka’, šestarja, ki gre zdaj v sedmi, ali pa srednješolca, ki gre iz 3. v 4. letnik ali pa iz četrtega na faks.
V vsakem primeru bo večino časa preživljal v drugem okolju, kot med počitnicami (ali v lanskem šolskem letu), izvajal bo druge dejavnosti, imel drugačen urnik, največja sprememba pa bodo drugi ljudje okrog njega.
Tesnoba zaradi spremembe se seveda stopnjuje v tednih in dneh pred spremembo, ter se nato postopoma razprši. Če je sprememba večja, npr. prehod na novo šolo, je tudi obdobje prilagajanja daljše, nekaj tednov, mesec ali tudi več.
KAJ PA, ČE JE TESNOBA PREVELIKA?
Čez poletje lahko starši (sorodniki, mentorji,..) ob raznih priložnostih opazujemo, kaj otrok doživlja v zvezi z novim šolskim letom. Nekaj pogostih znakov, da je tesnoba večja, kot bi si želeli (ne glede na starost otroka):
- o šoli sploh ne želi govoriti, ne kaže nobenih občutkov
- slabo spi, je utrujen, nemiren ali razdražljiv, čeprav so počitnice
- pri kupovanju ali pripravljanju šolskih potrebščin je izrazito nerazpoložen
- pove, da ga je strah šole ali da noče hoditi v šolo
- lahko tudi glavoboli, bolečine v trebuhu, nenavadna vedenja, čustvena nihanja.
VZROKI:
- splošna tesnoba, pri mlajših otrocih strah pred ločitvijo od staršev
- slabe izkušnje iz preteklih let, ki se lahko nanašajo na:
- prestroge učitelje ali posameznega učitelja
- zahtevnost učenja
- vrstniške odnose
ZAKAJ SE SPLAČA UKVARJATI S TEM?
Tesnoba pred začetkom šolskega leta, ki presega otrokovo zmožnost spopadanja s stresom, bo ovirala njegovo učenje. Študija, ki sta jo naredila raziskovalca s kanadske univerze Laval, je na primer pokazala, da strah pred srednjo šolo že dve leti pred vpisom negativno vpliva na učni uspeh v 1. letniku, pa tudi, da je ta strah močno povezan z motivacijo.
Dve skupini otrok pa še posebej potrebujeta pozornost ob novih začetkih, in sicer:
- otroci, ki trpijo za tesnobo tudi sicer (kar je pogosto tudi pri nas, žal nimamo statističnih podatkov; v ZDA je imelo v zadnjih letih 32 % najstnikov znake anksiozne motnje, pri čemer precej več deklet kot fantov),
- in otroci s posebnimi potrebami (študijo o tem so izvedli npr. na University College London).
Pri njih so negativni učinki stresa ob začetkih novega šolskega leta ponavadi še večji, seveda ne samo kar se tiče učenja, ampak tudi socializacije in zdravja.
KAJ STORITI?
Ker gre pri tesnobi – ne glede na to, kaj jo povzroča – za odziv živčnega sistema na nekaj, kar čutimo, da nas ogroža, so najboljša pomoč ukrepi, ki ta odziv zmanjšujejo oz. po domače – nas pomirjajo.
1. POGOVOR
Otroka v sproščenem trenutku povprašajte, kako se počuti in kaj ga skrbi v zvezi s šolo. Ne analizirajte, ne ocenjujte, ne svetujte, ne tolažite, samo poslušajte in sprašujte. S tem vi dobite več informacij, otrok pa možnost, da se izrazi in že s tem nekoliko razbremeni. Če se ne želi pogovarjati o šoli, ne vztrajajte. Počakajte na drug primeren trenutek ali pa samo bolj pozorno opazujte njegovo vedenje in prosite nekoga tretjega, da poklepeta z njim (precej možno je, da se bo njej ali njemu otrok lažje zaupal). Vsekakor pa je treba otroku dati vedeti, da sprejemamo njegove občutke.
2. ‘SUHI TRENING’
Nekaj tednov pred začetkom šole začnite ‘simulirati’ ritem šolskega leta: postopoma zgodnejše odhajanje v posteljo zvečer, zgodnejše vstajanje ipd. (Seveda ne pretiravajte). Če je primerno glede na starost in potrebe otroka, pojdite z njim pogledat šolo. Če je težava v strahu pred vrstniki ali učitelji, lahko poskusito z igro vlog (simulirate pogovor s to problematično osebo in možne dobre odzive). Lahko skupaj naštejeta ali, še bolje, napišete na list, vse ‘Kaj če…?’ situacije, in si potem zamislita za vsako tudi vsaj en ‘scenarij’, v katerem se ta strah pozitivno razreši. Če je težava predvsem v samem učenju, pa ga v tednih pred začetkom šole ne obremenjujte s tem, da naj spet začne več brati, pisati, računati itd., ampak se raje obrnite na svetovalca za učne težave.
3. DEJAVNOSTI ZA POMIRJANJE ŽIVČNEGA SISTEMA.
– Čas v naravi. Izkoristite čim bolj tedne, ko še nismo cele dneve vpeti v sto in eno dejavnost. Ne potrebujemo instagramskih izletov, bistveno pa je, da otrok preživi na prostem več časa, in da je to redno, vsak dan.
– Dotik. Tudi pri starejših otrocih, ki morda ne izražajo več želje po naših objemih. Ustrezen dotik je namreč najgloblja regulacija živčnega sistema. Spontano crkljanje in improvizirana masaža. seveda pa obstajajo določene tehnike, ki imajo večji učinek (te učim vse svoje stranke v okviru Celostne učne pomoči, predvsem so to tehnike taktilne integracije iz metode MNRI).
– Živali. Domači ali sosedovi ljubljenčki, konji na jahalnih uricah, živalski vrt… Stik z živalmi uravnava delovanje avtonomnega živčnega sistema in zmanjšuje stres. Eden najcenejših in najbolj naravnih načinov, posebej pomemben za otroke in mladostnike, ki včasih zavračajo druge oblike pomoči.
– Dejavnosti, ki otroka veselijo, ustvarjanje, delo z rokami. Pri čem se vaš otrok najbolj sprosti in razživi? Naj je to glasba, šport, vožnja na traktorju, kolesarjenje s prijatelji, karkoli že (seveda pa ne igranje videoigric..), tega naj počne v tem času več, če je le možno. Kaj lahko izdela ali izvede, na kar bo ponosen? In katero ročno delo je zanj primerno in se ga lahko loti kadarkoli? Lahko je risanje, še bolje pa delo z rastlinami ali lesom, pletenje zapestnic ipd. Delo, ki vključuje ritmične, ponavljajoče se gibe rok namreč aktivira naše parasimpatično živčevje (stanje počitka) in znižuje stresne hormone.
In sedaj še bonus: vse našteto bo pomirjalo in polnilo tudi vas, četudi boste to izvajali predvsem zaradi otroka. Tudi če ste se odlično regenerirali na dopustu – če vaš otrok trpi za večjo tesnobo zaradi šole, to tesnobo gotovo čutite tudi vi. Za otroka pa ste vi glavni vir varnosti, zato je ključno, da tesnobo zmanjšate tudi oz. najprej pri sebi.
POVZETEK:
- Če je tesnoba pred začetkom šolskega leta prevelika in tega ne rešujemo, bo to problem celo šolsko leto oz. se bo vsako leto stopnjeval ter imel lahko konkretne negativne učinke.
- Glavni dejavniki, ki otroka ščitijo pred tesnobo v zvezi s šolo, so dobra samopodoba, sprejetost (doma in v šoli) in podpora okolja (predvsem staršev). (To je dokazala tudi tale študija.)
- Za večino otrok je najzahtevnejši prehod iz osnovne v srednjo šolo.
- Začetek šolskega leta je najtežji za otroke, ki so že sicer tesnobni (pozor: posebej dekleta) in otroke s posebnimi potrebami.
- Z različnimi preprostimi ukrepi, ki jih lahko vključite v vaš in otrokov vsakdan, lahko starši tesnobo pred začetkom leta občutno omilite.