Program Unikatne počitnice, ki sem ga izvedla letos prvič (dva tedna zapored), je bil intenziven in zanimiv – za otroke in zame. Kaj vse smo počeli, kje smo bili, in vtise otrok in staršev si lahko ogledate tukaj. Vsi starši so dobili podrobna in poglobljena opažanja o njihovem otroku, tu pa bom povzela razmišljanja pod črto. Kaj sem ‘odnesla’ jaz? Katera spoznanja za delo z otroki sem utrdila in nadgradila? Kaj bi bilo koristno, da povem vsem staršem?
Otrok je unikat.
Pa ne v smislu, da ga zavijajmo v vato, da se mu ne bo odkrušil kakšen kristalni košček. Otrok je unikat v smislu, da ima svojo kombinacijo močnih in šibkih plati, v kateri izstopa od večine vrstnikov. Neverjetno je, kako se to pokaže tudi v mini skupini otrok podobne starosti.
Otrokove šibke plati.
Težave / primanjkljaji / izzivi. Vsak otrok jih ima. Pa s tem ne mislim na tisto, za kar je še premlad. Mislim na tisto, kar ga ovira pri učenju (v šoli in izven), igri in socialnih stikih. Kar mu preprečuje letom primerno samostojnost. Slabše razvita motorika, govorne sposobnosti, orientacija, pozornost,… Za vse to obstajajo testi, a za otroka je gotovo najmanj stresno, če težave ugotovimo z opazovanjem v naravnih situacijah. Ko smo več časa skupaj z majhno skupino otrok v različnih situacijah (od gozda do muzeja), je to možno sproti in neopazno. Izstopajoča težava letošnjih otrok: strahovi. Pred različnimi stvarmi, a pri vseh. Zelo razmisleka vredno, sploh ker je bilo to opaziti sredi poletja, na sproščenih in super počitnicah…
Otrokove močne plati, talenti, potenciali – jih vidite?
Kot pri rastlinah. Ko je popek še majhen, je treba pogledati zelo od blizu in vedeti, kakšni so popki različnih vrst rastlin. Pri letošnjih otrocih: eden od dečkov je pokazal najprej izjemno motivacijo za en poklic, nato pa še dar za drugi poklic. Ko sem mami na koncu povedala, kako ga vidim, jo je ganilo skoraj do solz. Sedemletnica je izjemna opazovalka (vidno zaznavanje in spomin), in zelo hitro razmišlja in sklepa. Drug deček ima res izjemen čut za naravo in močno samozavedanje. Še en deček je bil z nami le dva dneva, se bova pa še družila v prihodnje, in bomo odkrili tudi njegove bisere.
Otrok nujno rabi doživeti radost.
To ima veliko pozitivnih učinkov na telo in psiho, predvsem pa je pomembno vedeti, da ‘odpira’ limbični del možganov, ki je vhodna točka za vse informacije. Če je ta del v stresu, celotnim možganom primanjkuje energije za njihove naloge. Če je sproščen, so šele lahko polno aktivirani. Kot pravi ameriška avtorica S. Kruger: ‘Joy is not a luxury!’ Glavni viri radosti (za ‘moje’ otroke in za večino): igra, narava, živali, sprejetost. K temu spada tudi to, da otrok lahko pokaže, kaj zmore, v čem je dober, kaj že zna. V počitniškem programu, ki je raznolik in se lahko res prilagodi posamezniku, je za vse to precej več možnosti kot v bolj fiksnem in vsebinsko ožjem programu.
Otrok nujno rabi starejše vrstnike, sorojence, sorodnike, sosedovo mularijo.
Lakota po več stikih z vrstniki se je pokazala pri vseh. Pa tudi, kako nam manjkajo sorodstveni odnosi in medgeneracijsko druženje. Otroci pogrešajo oddaljene ali pokojne stare starše, so zelo navezani na strica itd. Še posebej pa potrebujejo stik s starejšimi vrstniki. Leto dni, tri, štiri leta starejšimi, deset let starejšimi. V današnjem času otroke velik del časa držimo v skupinah glede na ‘letnik izdelave’. V resnici pa je mešana skupina, kot so bile tudi skupine za Unikatne počitnice, najbolj naravna in čisti ‘win-win’. O tem več v kakem prihodnjem prispevku.
Otrok rabi gibanje, gibanje, gibanje.
Tudi če živite na vasi. Nihče od ‘mojih’ otrok ni bil eden tistih, ki se premalo gibljejo (tudi take poznam). Nihče ni bil v predšolskih letih, ko je gibanje res glavni gradnik razvoja. Pa vendar: od prvega do zadnjega dneva sem videla, kako jih žene – teči, plezati, skakati! Ko smo si ogledali privatno zbirko starih predmetov, bi se igrali s starim lesenim vozičkom ure in ure. Igrali zgolj to, da se je eden usedel v voziček, drugi ga je vlekel, tretji pa potiskal, okrog in okrog in še enkrat. Prosim, če ste starši ali učitelji: ne govorim o športnem treniranju, ampak omogočite otroku dovolj vsakodnevnega raznolikega gibanja, ki vključuje celo telo. Zakaj so skrivalnice ena daleč najboljših iger na prostem, pa bom razložila enkrat posebej.
Vrstni red zgornjih točk, ki so jih pokazale Unikatne počitnice, ne odraža kakšnega reda pomembnosti, lahko bi bil tudi drugačen. Katera se vam zdi najbolj pomembna ali zanimiva glede na vaše izkušnje in vašega otroka?