Te dni smo precej na dopustih, morda bližje doma kot prejšnja leta, a je vzdušje poletno, počitniško. Hkrati pa ves čas po malem razmišljamo, kaj naj pričakujemo jeseni, še posebej starši in vsi, ki delamo z otroki in mladino.
Morda ste se odločili, da nekaj tednov ne boste spremljali novic, kako bo s šolo na daljavo itd. Pametno. Ne glede na to, kako bo, pa bi bilo zelo, zelo koristno, če bi vaše šolarje do jeseni okrepili, da se bodo učili lažje, več odnesli, in da se bodo lahko (več) učili sami.
To še posebej velja za tiste z učnimi težavami. Če je velika težava branje, se pogosto izkaže, da ima otrok skotopični sindrom. Razmislite. Tudi če vam tega še ni nihče omenil.
Začnite z vprašalnikom, ki ga najdete tudi na podstrani Celostna učna pomoč (pod Pogosta vprašanja). Osnovno testiranje traja uro in pol do dve uri in večkrat prinese presenetljive rezultate.
Zgodba iz prejšnjega tedna: 9-letna deklica se zelo muči z branjem kljub pomoči. Testiranje pokaže, da ima težjo obliko skotopičnega sindroma. Ko sva po metodi Irlen izbrali zanjo primerno kombinacijo barvnih folij, je prebrala najprej en odstavek brez, nato enega s folijami. Mama je bila zaprepadena nad razliko. Ko smo ugotovile, da si je tudi bolje zapomnila prebrano, je vzkliknila: ‘To rabimo!’. Ko pa je deklica tekoče prebrala navodila za neko nalogo, je postalo jasno še, zakaj je tak problem reševanje nalog, pri različnih predmetih. Če navodila sploh ne morem prebrati, kako bom naredila, kar naloga od mene zahteva?
Branje in pisanje sta osnova vsega šolskega učenja. Če to dvoje ni učinkovito, je delo za šolo mučenje in izguba časa.
Zato: če je za vašega otroka branje muka, ne odlašajte, preverite, če ni skriti krivec ravno skotopični sindrom. Seveda ni vse dokončno rešeno v enem srečanju, vendar pa trenutno ne vem za nobeno drugo težavo, glede katere bi se v tako kratkem času lahko naredilo tako veliko.
