Juhu spet šola?

O ‘back-to-school anxiety’ in kako ukrepati

Več tednov sem razmišljala, o kateri temi naj v tem času napišem nekaj za starše šolarjev, česar ne čivkajo vrabci. Kako izkoristiti zadnji del počitnic, kako pripraviti otroka, da bo čim lažje ‘štartal’ in da bo čim uspešnejši itd. Nasvetov je veliko, sploh v angleščini, in večinoma so dobri in uporabni, tudi če so iz časov pred kovidom. Med vrsticami pa vidimo, da jih večina pravzaprav cilja v isto smer – preprečiti, da bi otrok doživljal nepotreben stres, tesnobo, strah.

Seveda je normalno, da nas malo stiska, preden začnemo nekaj novega ali se k nečemu vrnemo po daljšem premoru. Posebej če je ta stvar za nas pomembna in zahtevna. In še posebej, če čutimo, da zahtevam kljub trudu ne bomo kos. Zato se je do sedaj o anksioznosti v zvezi s šolo govorilo predvsem pri otrocih z učnimi težavami. Ampak se že zdavnaj ne tiče več samo njih!

T. i. ‘back-to-school anxiety’ je seveda v osnovi ‘school anxiety’, ki se kaže pred začetkom novega šolskega leta. Pereč problem tudi pri nas, a zanj nimamo izraza. Najbrž zato, ker se z njim zelo malo ukvarjamo. V angleščini je pojem ustaljen; ‘gugl’ najde preko 4 milijone pojavitev. Na vrhu so članki za starše s strani organizacij kot je npr. Stanford Children’s Hospital, New York Times pa je članek z naslovom ‘Five Tips for Taming Back-to-school Anxiety’ objavil v tiskani izdaji letos že 5. maja. (Da – razmislite o tem – 5. maja.)

Ker prav dosti podatkov o stanju pri nas ni, sem v zadnjem tednu izvedla med znanci mini anketo, ki je dala zelo zanimive odgovore. Že mama dveh srednješolcev, ki sem jo povprašala res mimogrede, mi je dala iztočnic za celo študijo. Njena otroka nimata učnih težav, a se pri njima ‘back-to-school anxiety’ iz leta v leto stopnjuje. Posebej je to opazila v zadnjih razredih osnovne šole, kjer poteka bitka za točke za vpis v srednje šole. Stres traja vse leto, ni samo sem in tja pred testi, kot je bil v naših časih. Kovid pa je k temu še krepko prispeval, ker je premalo druženja in rutine, zato pa stalna negotovost. Poudarila je še, da zaradi tesnobe otrok v zvezi s šolo doživljajo tesnobo tudi starši.  

Za mamo petošolca so letos največji vir stresa zahteve in omejitve v zvezi s kovid situacijo. Ne skrbi je toliko učenje (čeprav ima otrok učne težave). Zaveda se, da ‘back-to-school anxiety’ letos doživlja predvsem ona, kar pa se seveda odraža tudi na otroku (je bolj nemiren in razdražljiv). Učiteljica na osnovni šoli, ki je ravno noseča, je ob vprašanju, na kaj pomisli ob pojmu ‘back-to-school anxiety’, zajela sapo in rekla: »Dobro, da grem na porodniško!« Oče srednješolke z učnimi težavami pa pravi, da sploh ne želi razmišljati, kakšno bo letošnje šolsko leto.

Naj še povem, da so vsi štirje ‘anketiranci’ izobražene, pozitivno naravnane in proaktivne osebe! Statistična množica niso, a mislim, da če bi povprašala še sto ljudi, bi se pokazalo isto: da je tesnoba pred vrnitvijo v šolo zelo razširjena, in sicer pri učencih, dijakih, študentih in starših, in da je v zadnjih letih doživela razmah.

Zanimivo je, da čeprav doživljamo s šolo povezano tesnobo praktično vsi, ki imamo z njo kaj opravka, so vzroki zelo različni. Nekatere starše in učitelje najbolj skrbijo zahteve in omejitve v zvezi s kovidom, spet drugih staršev pa to ne skrbi, izčrpava jih skrb za otrokov učni uspeh in napredovanje. Večino pa seveda dodatno obremenjuje, da otrok trpi in mu ne znajo pomagati.

Otrok nisem kaj dosti spraševala, saj večinoma delam s takimi, ki v šolo že tako ne hodijo radi. Iz izkušenj vem, da ‘back-to-school anxiety’ doživljajo trenutno več ali manj vsi, in sicer iz mešanice vseh zgoraj naštetih razlogov, ki se jim pridružuje še socialna anksioznost.

Zdaj pa k rešitvam. Namreč, z vidika naših možganov, celega živčevja in telesa je povsem vseeno, kaj je tisto, kar nam povzroča stres in tesnobo. Proces, ki se odvija, je isti. Na razne načine nam sesuva zdravje (imunski sistem, presnovo, spanje in še marsikaj). In seveda zmanjšuje sposobnost za učenje in delo.

Preprečite to, kolikor se da! Prvi ključ za pomoč otroku, tudi če je star 16 ali pa 21 let, so vedno starši. Če je mlajši, še toliko bolj. Če vidite, da vaš otrok doživlja tesnobo, ne ‘obdelujte’ toliko njega, ampak najprej zmanjšujte svojo tesnobo. Opazujte se in se odločite, kako boste ukrepali. Kot bi rekla naša teta Ivanka: ‘zmenite se sami s sabo’. Nato ukrepe izvajajte in opazujte učinke. Kaj učinkovito pomirja naš živčni sistem? Dotik. (‘Crkljanje na recept’ bo tema enega mojih naslednjih prispevkov.) Narava. Nič ne komplicirajte, obujte se in v najbližji gozdiček za 20 minut. Živali. Seveda pogovor (prave vrste). Rekreativni šport, katerikoli, ki otroka / vas veseli. Delo z rokami. Ustvarjanje. Nekaj lepega. Prijetna doživetja.

Ne pustite, da tesnoba, ki je že tu, ostane in se še okrepi. Ker sama od sebe se bo ‘back-to-school anxiety’ nadaljevala v ‘school anxiety’ ali pač ‘online school anxiety’, ‘test anxiety’,… Zato ukrepajte, in nadaljujte s svojimi izbranimi ukrepi proti tesnobi tudi po 1. septembru!

Prijavi se na moje e-novice

in prejmi enkrat mesečno uporabne informacije za lažje učenje.

S prijavo na e-novice soglašam, da Urška Sešek s.p. zbira, hrani, obdeluje in uporablja posredovane osebne podatke z izpolnjenega obrazca do preklica.

Holler Box