ŠE DO BOŽIČA STISNEM

Kolikokrat sem to slišala v zadnjih dveh tednih. Verjetno je bil že prejšnja leta za večino od nas december bolj naporen kot vesel. Letos pa itak.

Velja tudi za vse moje stranke, od 7-letnikov do starejših odraslih. Preveč vsega, kar nas obremenjuje (dela, stresa, dražljajev, informacij) in premalo vsega, kar nas obnavlja (spanja, gibanja, sprostitve, druženja, dobrih odnosov).

Pri vsaki generaciji se to sicer kaže malo drugače. V najboljši koži so odrasli, ki se odločajo za individualne tečaje angleščine, praviloma to potrebujejo zaradi službe. So na odgovornih delovnih mestih, socialno močni, imajo več možnosti za odpornost na stres.

MLAJŠI OTROCI

V petek na primer 9-letnik z udrtimi očmi. Sicer lepo napreduje: odkar delamo skupaj, so se mu vidno izboljšali pozornost, branje in številska predstava. A Zoom učne ure ga še vedno utrujajo, po njih je zaspan. Toliko je bilo ocenjevanja in vsega zdaj, pravi mama, se vidimo po novem letu.

7-letni Anže spet slabše sodeluje. Med vajami se valja po tleh, pol navodila presliši. Kot je značilno za otroke z učnimi težavami, svoje doživljanje skriva. Zato veliko pove in je uspeh, ko mi na vprašanje, če je utrujen, prvič, odkar se poznava, odgovori, ‘Ja, malo sem pa res.’

9-letna Zala, s katero se srečujem v zadnjem popoldanskem terminu, pa sploh ne more sodelovati. Ne pride pred kamero, se skriva, na pol odgovarja na vprašanja. Tudi midve z mamo sva utrujeni, a se trudiva, da se ne razburjava. Malo s skupnimi močmi improvizirava, da se sprosti, nato delamo zahtevnejše vaje, nato pa jo k sreči očarajo za to uro planirane igrice za številsko predstavo, tako da smo vseeno uspešne. Naslednjič pa čez 10 dni, počitek je nujen.   

STARŠI

Starši otrok, s katerimi delam, so raznolika skupina. Pri nekaterih od njih vidim izgorevanje. Včasih tako hudo, da zgubimo stik, ker enostavno ne zmorejo. Zato namenjam kar precej časa pogovoru. Tudi s tistimi starši, ki so videti ‘fit’. Vsak dan po urah z otroki in še izven tega po telefonu. Eni od mam sem že oktobra rekla, da če ne bo možno delati prav nič drugega, bom na voljo za pogovor s starši, se bova pa vsaj midve slišali in bova dihali in kaj predebatirali. Kar obraz se ji je razjasnil, nasmehnila se je in rekla: ‘Hvala!’ Otroku lahko zares pomagamo samo preko staršev. Na daljavo to velja še toliko bolj. A staršev ne želim podpreti le zato, ker bo tako večji napredek otroka. Podporo potrebuje in si zasluži prav vsak od njih tudi kot on sam in ona sama.  

NAJSTNIKI

Največ pa razmišljam o najstnikih. Šest jih imam trenutno. Dva sta v redu (razen da je imela Eva v četrtek velike podočnjake). Štiri dekleta pa izgorevajo. A veste, to, da izgorevamo odrasli po 30-tem letu, kar je že nekaj desetletij vedno pogostejše, že to v resnici ni normalno. Ampak energijski bankrot pri 13-tih ali 15-ih …? Zato, zaradi teh mojih čudovitih, bistrih, nadarjenih in srčnih deklet že cel december pospešeno iščem rešitve (take, ki se jih da izvajati na daljavo …).

Ni jedro težav pri teh puncah v učenju, čeprav rabijo tudi kako boljšo učno strategijo in čeprav se seveda težave kažejo tudi pri šoli. So delovne, odgovorne, ambiciozne. Ampak enostavno ne zmorejo. Zato prosti čas namenjam iskanju novih poti, dodatnih rešitev, saj siceršnje metode lahko na daljavo uporabljam le v okrnjeni obliki. Študiram literaturo in se povezujem z drugimi strokovnjaki. Učim se novih tehnik za ‘energijsko sanacijo’, obujam svoje zaprašeno glasbeno znanje itd. Vse preizkušam na sebi. Do vsega, kar delam s strankami, pridem preko lastne izkušnje, saj samo za tisto lahko rečem: Delajte, pomaga!

DELAJTE TAKO TUDI VI

Iščite rešitve in podporo, aktivirajte vse možnosti, ki so vam dosegljive. Izgorelost ni ‘samo v glavi’, je realen in resen problem naše civilizacije, ki ga sedanje razmere zelo stopnjujejo. Mogoče lahko še nekaj časa vozite na rezervi, a ne dopustite, da ‘mašina zariba’. In še bolj ne dovolite, da se to zgodi vašemu otroku!